Mikroplastika: majhni delci – velik vpliv

Izraz mikroplastika se vse pogosteje pojavlja, ko tema nanese na varstvo okolja. In kaj mikroplastika sploh je? Odgovor boste našli v nadaljevanju …  

Noben od naših izdelkov za nego kože HiPP Babysanft ni nikoli vseboval mikroplastike in je tudi v prihodnje ne bo.
Izraz mikroplastika se nanaša na nerazpadle trde delce, ki so manjši od 5 milimetrov.

Ti delci se delijo na primarno in sekundarno mikroplastiko:

• Nekateri proizvajalci primarno mikroplastiko namenoma uporabljajo kot sestavino kozmetičnih izdelkov. Običajno gre pri tem za abrazivne delce v zobnih pastah, pilingih ali gelih za prhanje.
• Sekundarna mikroplastika pa nastane z razgradnjo večjih kosov plastike. Primer tega so plastične vrečke, ki se spremenijo v mikroplastiko in tako onesnažujejo naša morja in oceane. 

Izraza »primarna« in »sekundarna« se torej nanašata na izvor mikroplastike. 

Tekoči polimeri so sintetično proizvedena plastika. V nasprotju z mikroplastiko ti polimeri v kozmetičnih izdelkih niso trdi delci, ampak tekoče sestavine izdelkov. Tekoči polimeri se pogosto uporabljajo v kozmetiki (v HiPPovih izdelkih jih sicer ne boste našli), kjer služijo različnim namenom, kot na primer: 

• povečanju viskoznosti za gelasto konsistenco šampona,
• tvorbi posebnega filma na koži, ki jo naredi mehko in prožno. 

V javnosti se izraza mikroplastika in tekoči polimeri žal pogosto uporabljata kot sopomenki.

Vendar se izraz mikroplastika vedno nanaša na trde delce različnih oblik, kot so mikro kroglice ali tanka vlakna (manjša od 5 mm).

Po drugi strani pa tekoči polimeri v kozmetiki nikoli niso v trdni obliki, ampak vedno v obliki raztopine ali emulzije.

Poleg trdih delcev mikroplastike so tudi tekoči polimeri vse pogosteje predmet javnih razprav, saj so le stežka biorazgradljivi, včasih pa tudi sploh ne. 

Večino mikroplastike in tekočih polimerov v gelih za prhanje ali šamponih speremo s telesa oziroma lasišča z vodo in tako zaidejo v čistilne naprave z odpadno vodo, kjer se zadržijo v odpadnem blatu iz čistilnih naprav. V Nemčiji to odpadno blato večinoma sežigajo, deloma pa ga uporabljajo tudi kot gnojilo na poljih. 

Tudi mikroplastika ali tekoči polimeri, ki se uporabljajo v kremah in losjonih, se lahko v našem okolju znajdejo po umivanju kože ali pranju nošenih oblačil oziroma uporabljenih brisač. 

Varovanje zdravja in okolja je naša prednostna naloga. Kar zadeva združljivost z okoljem, nam niso znane nikakršne informacije, ki bi kazale na okoljske težave v povezavi z raztopljenimi ali emulgiranimi polimeri. Ker pa niso biorazgradljivi, se jim bomo v prihodnje preventivno vseeno raje izognili.