Vitamin D
Piše: doc. dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živ. tehnol., klinični dietetik (Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Vitamin D je v zadnjem desetletju ena izmed najbolj vročih tem, tako v raziskovalnem in kliničnem okolju, kot tudi v našem vsakdanjem življenju. Ima namreč mnogo vlog pri normalnem delovanju človeškega telesa in ohranjanju našega fizičnega in psihičnega zdravja.
Znanstveniki so tekom raziskav ugotovili, da pomanjkanje vitamina D nima le negativnih vplivov na skeletni sistem človeka (zmanjšanje kostne gostote, večje tveganje za zlome), temveč posredno povzroča razvoj in napredovanje mnogih civilizacijskih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, avtoimunimi boleznimi in rakom. Pomanjkanje vitamina D lahko poslabša stanje ansksioznosti in depresije ter neugodno vpliva na razvoj različnih nevroloških bolezenskih stanj (multipla skleroza, možganska kap, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen). Vitamin D je izjemno pomemben pri delovanju našega imunskega sistema, zato je v času še toliko bolj pomembno, da poskrbimo za dovoljšen vnos vitamina D, predvsem v obliki prehranskih dopolnil.
Pomanjkanje vitamina D je postal globalni problem. V Evropi ocenjujejo, da je pomanjkanje vitamina D prisotno pri skoraj 80 % populacije, kar gre prepisati predvsem današnjemu življenjskemu slogu (manj aktivnostih na prostem, uporaba zaščitnih oblačil in močnih krem za sončenje) ter okoljskim dejavnikom, ki zmanjšujejo izpostavljenost sončni svetlobi (vedno večja onesnaženost zraka).
V jesensko-zimskem času je v Sloveniji endogena sinteza vitamina D močno oslabljena, posledično je z njim zadostno preskrbljenih le približno 20 % odraslih. Od oktobra do aprila moramo zato še toliko večjo pozornost nameniti vnosu vitamina D s prehranskimi dopolnili, saj je vnos vitamina D s prehrano zanemarljiv. Manjše količine vitamina D sicer najdemo v živilih živalskega izvora, kot je ribje olje, losos, sardine, jetra, jajca in mleko.
Več o preskrbljenosti z vitaminom D v Sloveniji si lahko preberete na spletnih straneh Inštituta za nutricionistiko.
Na ustrezno suplementacijo vitamina D je potrebno opozoriti predvsem skupino ljudi z večjim tveganjem za pomanjkanje le-tega. V to skupino spadajo predvsem nosečnice, dojenčki in doječe matere, osebe z dokazano osteoporozo ter osebe, ki imajo kakršnokoli kronično avtoimuno bolezen (celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, …), osebe ki imajo, oziroma so prebolele raka, osebe s prekomerno telesno maso, starostniki in temnopolti ljudje.
V času odsotnosti endogene sinteze vitamina D, naj bi s prehranskimi dopolnili zaužili:
| Starostna skupina | Količina D vitamina na dan v µg | Količina D vitamina na dan v ME |
| Otroci do 1 leta starosti* | 10-12,5 µg vitamina D/dan | (400-500 ME/dan) |
| Otroci od 1 do 18 leta** | 15-20 µg vitamina D/dan | (600-800 ME/dan) |
| Odrasli** | 20-25 µg vitamina D/dan | (800-1000 ME/dan) |
* Otrokom, ki so dojeni, delno dojeni ali hranjeni z mlečno formulo se priporoča za preprečevanje rahitisa dnevno dodajanje vitamina D (npr. v obliki kapljic) in sicer od konca prvega tedna življenja do dopolnjenega prvega leta življenja.
** Dodajanje vitamina D se svetuje predvsem od oktobra do aprila.
ME = mednarodne enote
Zgornja dovoljena meja za odrasle naj bi bila 100 µg vitamina D dnevno (4000 ME/dan), vendar pa se v specifičnih primerih terapevtsko poslužujejo tudi uporabe večjih odmerkov.
Za optimalno koncentracijo vitamina D v krvi velja, da je koncentracija 25(OH)D nad 75 nmol/L oziroma nad 30 µg/L. Šele takrat lahko govorimo o ustrezni preskrbljenosti z vitaminom D.
Pred kratkim je izšel pregledni znanstveni članek. Posebno pozornost so kitajski znanstveniki v članku namenili ravno vitaminu D.
Tu si lahko preberete celoten članek.
Z zdravo in uravnoteženo prehrano sicer ne moremo pokriti vseh potreb po vitaminu D, lahko pa pokrijemo praktično vse potrebe po ostalih hranilih, ki so prav tako pomembna za vzdrževanje zdravega imunskega sistema. Tudi zadostna in ustrezna hidriranost je pomembna, svetuje se predvsem uživanje vode ali nesladkanih čajev.
Mlečne formule HiPP COMBIOTIC®
Mlečna formula HiPP JUNIOR COMBIOTIC® je zasnovana posebej za zadovoljevanje posebnih prehranskih potreb malčkov. Raziskava, ki so jo Hower in sodelavci izvedli leta 2013, je ugotovila, da lahko zmanjšanje ravni vitamina D pri malčkih pozimi preprečimo z mlečno formulo HiPP JUNIOR COMBIOTIC®. Raziskava je pokazala tudi, da se lahko raven vitamina s pomočjo formule v zimskem času celo poviša. Pri manj mastnem kravjem mleku, s katerim so formulo primerjali in ki ima zelo nizko vsebnost vitamina D, pa se je izkazalo, da temu ni tako.
